Temperatura je ključni dejavnik pri rasti in razvoju rastlin. Skupaj z ravnjo svetlobe, ogljikovim dioksidom, vlago v zraku, vodo in hranili, temperatura vpliva na rast rastlin in ne nazadnje tudi na pridelek. Vsi ti dejavniki morajo biti uravnoteženi. Temperatura vpliva na rastlino kratkoročno in tudi dolgoročno.
Razlike med temperaturo zraka in temperaturo rastline
Večina bioloških procesov se bo pospešila pri višjih temperaturah, kar lahko ima pozitivne in negativne učinke. Ena od prednosti je, v večini primerov, na primer hitrejša rast plodu. Vendar je učinek posledičnega čezmernega dihanja negativen, saj je zaradi njega za razvoj plodu na voljo manj energije, plodovi pa bodo manjši. Nekateri učinki so kratkoročni, drugi pa dolgoročni. Temperatura na primer takoj vpliva na absorpcijsko ravnotežje rastline. Začetek cvetenja po drugi strani določa podnebje v veliko daljšem časovnem obdobju.
Temperatura rastline in temperatura zraka nista enaki, saj se rastline lahko ohlajajo z izhlapevanjem in segrevajo s pomočjo sevanja. Rastline poskušajo doseči svojo optimalno temperaturo, pri tem pa je pomembno tudi ravnotežje med temperaturo zraka, relativno vlažnostjo in svetlobo. Če so ravni svetlobe visoke, se bo rastlina segrela, kar bo povzročilo razliko med temperaturo rastline in temperaturo zraka. Da se ohladi, mora rastlina povečati svojo stopnjo transpiracije. Stopnja transpiracije je razen od temperature odvisna tudi od okoljskih pogojev, kot so svetloba, ravni CO2 v ozračju in relativne vlažnosti, pa tudi od vrste rastline.
Rastline so sestavljene iz različnih delov, ki vsi različno reagirajo na temperaturo. Temperatura plodov je tesno povezana s temperaturo zraka – ko ta naraste, naraste tudi temperatura plodov in obratno. Temperatura plodu bo nihala manj od temperature zraka in za rast ali padec bo potrebnega več časa (včasih tudi do nekaj ur več). Temperatura cvetov je, nasprotno, višja od temperature zraka ali temperature listov, cvetni listi pa transpirirajo precej počasneje kot listi rastline. Temperatura na vrhu krošnje rastline bolj niha kot tista na njenem dnu. Vrh se bodo lažje segrel s sevanjem in bo imel zato višjo temperaturo kot zrak, kadar je raven svetlobe visoka.