Za določitev pH obstaja več metod. Najnatančneje ga določimo, če uporabimo natančen pH meter. Poleg pH metra lahko uporabimo tudi različne indikatorje ali barvila, ki v odvisnosti od pH spreminjajo barvo.

Pri analizah zemlje moramo tudi upoštevati kako pripravimo raztopino za merjenje pH, saj je dobljen rezultat ključnega pomena za vse ukrepe in priporočila, ki iz rezultata sledijo. Najpogosteje se uporablja mešanica zemlje in destilirane vode v razmerju 1:1. Če imamo zemlje, ki zadrži veliko vode (npr. glinaste prsti), uporabimo razmerje 1:2.

Vzorec mora stati približno dve uri. V prvi uri vzorec še nekajkrat premešamo. V drugi uri pustimo vzorec stati, da se naredi usedlina. Po dveh urah, izmerimo zgornji del mešanice (tekočino).

Dober vrtnar mora poznati hranilne snovi v zemlji svojega vrta, zelo pomembno pa je tudi upoštevanje vsebnosti in količine kislin v tleh. Okrajšava pH je nastala iz latinskega izraza in pomeni potentia hydrogeni, kar pomeni moč vodika. Za vsako rastlino obstaja najmanjša in največja vrednost pH. Tla so lahko kisla, pH nevtralna ali alkalna. Da bi ugotovili natančne vrednosti, so določili posebno lestvico, na kateri število 7 pomeni nevtralno točko. Vrednosti pod 7 nakazujejo čedalje bolj kislost, nad 7 pa se začne alkalna.

Večina gojenih rastlin najbolje uspeva v slabo kislih tleh. Glavni razlog, zaradi katerega je treba uravnavati kislost tal, je prehranjevanje rastlin. Vpliva na dostopnost rastlinskih hranil, kopičenje toksičnih snovi v rastlinah in na mikroorganizme v zemlji. Bolj kot so tla kisla ali bazična, manj hranil je dostopnih rastlinam. Te napake na koncu povzročijo nižji donos pridelka. Zato je priporočljivo prekisla ali alkalna tla nevtralizirati.

Kaj se zgodi, če je vrednost pH previsoka ali prenizka in kako prepoznati simptome?

Prvi simptomi pomanjkanja hranil se pojavijo na listih. Do pomanjkanja železa (Fe) lahko na primer pride zelo hitro. Pri vrednostih pH 7 in več bo rastlinam na voljo manj kot 50 % Fe. Pri vrednostih pH 8 bo zaradi oboritve železovega hidroksida (Fe(OH)₃^–), ki se sčasoma pretvori v rjo, v raztopini ostala le majhna količina Fe. Sliko 5 lahko uporabljate kot orodje za ugotavljanje pomanjkanja hranil pri rastlinah. Kloroza je porumenelost ali pobledelost zelenega rastlinskega tkiva zaradi izgube klorofila. Nekroza je odmiranje rastlinskega tkiva in je vidna kot temno rjava obarvanost npr. na delu lista.

Simptomi se lahko pojavijo v različnih delih rastline (v starih ali mladih listih) glede na mobilnost elementa po rastlini. Elementi, ki se z zelo nizko mobilnostjo so bor, kalcij, baker, železo, mangan, molibden in cink. Pomanjkanje teh elementov najprej opazimo na mlajših listih. Ti elementi se z rastlinskim sokom prenašajo v mlade liste. Ne premikajo se po rastlini. Bolj mobilni elementi so dušik, kalij in magnezij. Simptomi pomanjkanja teh elementov so vidni na starejših listih rastlin, saj se elementi pomikajo iz starejših listov v mlajše, ki pri rasti potrebujejo več hranil.