+386 (0)64 198 805 info@zasadi.si

EC vrednost tal ali hranilne raztopine

EC pomeni električno prevodnost ali zmožnost vodenja električne energije. Vrednost EC je koncentracija soli v substratu ali v hranilni raztopini. Te soli imenujemo tudi elektroliti. Pomembno je vedeti, da je koncentracija soli v tekočini pokazatelj razpoložljivih hranil. Čim več soli je v vodi, tem boljša je prevodnost. Z merjenjem prevodnosti lahko torej ugotovite tudi koncentracijo soli. Električna prevodnost je izražena v mikro-Siemensu na centimeter (µS/cm) v sladki vodi. V slani vodi je električna prevodnost enostavnejša in se zato izrazi v mili-Siemens odstotkih (mS/cm).

Vrednost ES

Torej, vrednost EC meri električni upor tekočine. Tako boste lažje določili količino hranilnih delcev (ali soli), ki so se raztopili v vaši hranilni snovi. To vam pove količino hranil, ki jih dobi vaša rastlina. Zavedanje tega je pomembno, saj vaša rastlina ne potrebuje vedno enake količine hranilnih snovi. Kot taka se idealna vrednost EC razlikuje za vsako fazo rasti vaše rastline. Zato je pomembno vedeti, v kateri fazi rasti je vaša rastlina. Na primer rastlina v prvem tednu gojenja potrebuje hranila z vrednostjo ES 1,0. Toda rastlina v desetem tednu rasti potrebuje hranila z vrednostjo ES 2,4.

Kako izmerimo pH?

Za določitev pH obstaja več metod. Najnatančneje ga določimo, če uporabimo natančen pH meter. Poleg pH metra lahko uporabimo tudi različne indikatorje ali barvila, ki v odvisnosti od pH spreminjajo barvo.

Pri analizah zemlje moramo tudi upoštevati kako pripravimo raztopino za merjenje pH, saj je dobljen rezultat ključnega pomena za vse ukrepe in priporočila, ki iz rezultata sledijo. Najpogosteje se uporablja mešanica zemlje in destilirane vode v razmerju 1:1. Če imamo zemlje, ki zadrži veliko vode (npr. glinaste prsti), uporabimo razmerje 1:2.

Vzorec mora stati približno dve uri. V prvi uri vzorec še nekajkrat premešamo. V drugi uri pustimo vzorec stati, da se naredi usedlina. Po dveh urah, izmerimo zgornji del mešanice (tekočino).

Izbira gnojila

Vedno več gojiteljev se odloča za ekološki način gojenja in osredotoča na izboljšanje naše zemlje za pridelavo zdravega pridelka. Za zdrav domač pridelek, oziroma okusne in obilne plodove, bujne cvetove brez bolezni so prava izbira naravna organska oziroma ekološka gnojila, ki jih ponuja narava. Pri nastajanju organskih gnojil poteka naravni postopek humifikacije, pri čemer se uničijo patogeni organizmi in pleveli ter ostanejo koristni mikroorganizmi. Organska gnojila imajo veliko prednosti pred mineralnimi. Korenine rastejo hitreje, kaljivost semena je višja, rastline postajajo močnejše, cvetovi cvetijo dlje, rastline imajo več in okusnejše plodove.

Uporaba gnojil je nujno potrebna za uspešno rast in razvoj rastlin. Z gnojili dodajamo hranila za boljšo rodovitnost gojitvenega medija. Z vnosom naravnih organskih gnojil v gojitveni medij, vnesemo tudi koristne mikroorganizme. Organska gnojila izboljšujejo strukturo tal oziroma zmanjšujejo zbitost tal. S tem pa se poveča sposobnost tal za zadrževanje vode, kar je velika prednost za pridelavo rastlin v suhih razmerah. Z redno uporabo organskih gnojil pospešujemo vzpostavitev por za preskrbo tal z zrakom in vodo. Dobre rezultate dosežemo tako pri količini, kot tudi kakovosti pridelka. Plodovi so bolj čvrsti in sočni, vsebujejo več suhe snovi ter hitreje dozorijo. Rastline so zdrave in bolj odporne na bolezni. Tla so manj zbita in bolj rodovitna.

Pomembna prednost je organskih gnojil je, da lahko gnojimo tik pred sajenjem brez nevarnosti ožiga korenin ali mladih rastlin. Uravnotežena vsebnost hranil v organskih gnojilih poskrbi za popolno gnojenje. Večina hranil je organsko vezanih, zato se postopno sproščajo in so dostopna več mesecev.

Gnojimo na podlagi gojitvenega medija ter potrebe rastlin. Z organskimi gnojili lahko gnojimo v vseh gojitvenih načinih (zemlje, hidroponika…) vse vrste kultur, sadno drevje, jagodičevje, vinsko trto, okrasne rastline…

Pomembnost pH vrednosti tal

Dober vrtnar mora poznati hranilne snovi v zemlji svojega vrta, zelo pomembno pa je tudi upoštevanje vsebnosti in količine kislin v tleh. Okrajšava pH je nastala iz latinskega izraza in pomeni potentia hydrogeni, kar pomeni moč vodika. Za vsako rastlino obstaja najmanjša in največja vrednost pH. Tla so lahko kisla, pH nevtralna ali alkalna. Da bi ugotovili natančne vrednosti, so določili posebno lestvico, na kateri število 7 pomeni nevtralno točko. Vrednosti pod 7 nakazujejo čedalje bolj kislost, nad 7 pa se začne alkalna.

Večina gojenih rastlin najbolje uspeva v slabo kislih tleh. Glavni razlog, zaradi katerega je treba uravnavati kislost tal, je prehranjevanje rastlin. Vpliva na dostopnost rastlinskih hranil, kopičenje toksičnih snovi v rastlinah in na mikroorganizme v zemlji. Bolj kot so tla kisla ali bazična, manj hranil je dostopnih rastlinam. Te napake na koncu povzročijo nižji donos pridelka. Zato je priporočljivo prekisla ali alkalna tla nevtralizirati.

Kaj se zgodi, če je vrednost pH previsoka ali prenizka in kako prepoznati simptome?

Prvi simptomi pomanjkanja hranil se pojavijo na listih. Do pomanjkanja železa (Fe) lahko na primer pride zelo hitro. Pri vrednostih pH 7 in več bo rastlinam na voljo manj kot 50 % Fe. Pri vrednostih pH 8 bo zaradi oboritve železovega hidroksida (Fe(OH)3), ki se sčasoma pretvori v rjo, v raztopini ostala le majhna količina Fe. Sliko 5 lahko uporabljate kot orodje za ugotavljanje pomanjkanja hranil pri rastlinah. Kloroza je porumenelost ali pobledelost zelenega rastlinskega tkiva zaradi izgube klorofila. Nekroza je odmiranje rastlinskega tkiva in je vidna kot temno rjava obarvanost npr. na delu lista.

Simptomi se lahko pojavijo v različnih delih rastline (v starih ali mladih listih) glede na mobilnost elementa po rastlini. Elementi, ki se z zelo nizko mobilnostjo so bor, kalcij, baker, železo, mangan, molibden in cink. Pomanjkanje teh elementov najprej opazimo na mlajših listih. Ti elementi se z rastlinskim sokom prenašajo v mlade liste. Ne premikajo se po rastlini. Bolj mobilni elementi so dušik, kalij in magnezij. Simptomi pomanjkanja teh elementov so vidni na starejših listih rastlin, saj se elementi pomikajo iz starejših listov v mlajše, ki pri rasti potrebujejo več hranil.

Gnojenje

Rastline potrebujejo določene elemente, da dosežejo celoten cikel. Iz zraka in vode lahko dobimo tri elemente: ogljik, vodik in kisik. Toda razen teh rastlina potrebuje tudi druga bistvena hranila. Element se imenuje bistven, če rastlina ne more dokončati življenjskega cikla brez tega elementa in noben drug element ne more prevzeti njegove vloge. Za oskrbo rastlin s temi hranilnimi elementi potrebujete NPK rastlinsko gnojilo.

Vrednost NPK kaže, sestavo oziroma razmerje količina treh glavnih sestavin rastlinskih hranil:

  • N pomeni dušik. Dušik je nujen za rast rastline.
  • P pomeni fosfor. Fosfor spodbuja nastajanje korenin in razvoj brstov in cvetov.
  • K pomeni kalij. Kalij zagotavlja močno rastlino, izboljšuje odpornost in ščiti rastlino pred možnimi okužbami.

Ko je vrednost NPK 6-8-6, je hranilo 6% dušika, 8% fosforja in 6% kalija.