+386 (0)64 198 805 info@zasadi.si

EC vrednost tal ali hranilne raztopine

EC pomeni električno prevodnost ali zmožnost vodenja električne energije. Vrednost EC je koncentracija soli v substratu ali v hranilni raztopini. Te soli imenujemo tudi elektroliti. Pomembno je vedeti, da je koncentracija soli v tekočini pokazatelj razpoložljivih hranil. Čim več soli je v vodi, tem boljša je prevodnost. Z merjenjem prevodnosti lahko torej ugotovite tudi koncentracijo soli. Električna prevodnost je izražena v mikro-Siemensu na centimeter (µS/cm) v sladki vodi. V slani vodi je električna prevodnost enostavnejša in se zato izrazi v mili-Siemens odstotkih (mS/cm).

Vrednost ES

Torej, vrednost EC meri električni upor tekočine. Tako boste lažje določili količino hranilnih delcev (ali soli), ki so se raztopili v vaši hranilni snovi. To vam pove količino hranil, ki jih dobi vaša rastlina. Zavedanje tega je pomembno, saj vaša rastlina ne potrebuje vedno enake količine hranilnih snovi. Kot taka se idealna vrednost EC razlikuje za vsako fazo rasti vaše rastline. Zato je pomembno vedeti, v kateri fazi rasti je vaša rastlina. Na primer rastlina v prvem tednu gojenja potrebuje hranila z vrednostjo ES 1,0. Toda rastlina v desetem tednu rasti potrebuje hranila z vrednostjo ES 2,4.

Aeroponika – brez substratni sistem

Pri aeroponski pridelavi ni potreben substrat. Del korenin se zadržuje v zraku, preostanek pa običajno počiva na sistemu aeroponike.

V aeroponskih sistemih korenine napajajo in vlažijo majhni delci vode ali tanek vodni film, ki teče pod njihovimi koreninami, kot v primeru NFT sistemov. Znotraj aeroponskega sistema.

V tem sistemu korenine rastejo z veliko hitrostjo, saj korenine nimajo nikakršnih ovir v primerjavi z drugimi običajnimi podlagami. V nekaj dneh lahko resnično dobimo impresivno velik šop korenin.

Pri teh sistemih brez podlage je ključna tudi uporaba merilnikov pH in EC. Mnogi pridelovalci celo uporabljajo črpalke za nadzor pH, ki ohranjajo stabilen pH pri vsakem zalivanju, saj je ključnega pomena, da je ta vedno v optimalnem območju, da rastlina lahko absorbira vsa potrebna hranila.

Hidroponični substrati

Kokosova vlakna

Kokosova vlakna so hidroponski substrati, ki najbolj spominjajo na zemljo . Kokosova vlakna pridobivamo iz notranjosti kokosovih lupin in predstavljajo naraven stranski produkt obdelave kokosa. Groba močnejša vlakna se že vrsto let uporabljajo za izdelavo vrvi, gradbenih elementov, žimnic… Nežnejša vlakna z različnimi velikosti delcev pa v vrtnarstvu. Večji kot je delec, manj zadrževanja vode, kar pomeni, da se prej posuši in ga je potrebno pogosteje namakati.

Primerjava količine kokosovih vlaken in zemlje:

  • 1,65l kokosa = 3,25l zemlje
  • 3,25l kokosa = 7l zemlje
  • 5l kokosa = 11 do 15l zemlje
  • 7l kokosa = 15 do 20l zemlje
  • 10l kokosa = 25l zemlje

Glinopor

Glinopor oziroma glinene kroglice so narejene iz ekspandirane gline. Nastanejo pri žganju gline pri zelo visokih temperaturah (pri več kot 1000 °C). Zaradi velike temperature plini silijo iz gline, kar povzroči, da se kroglice napihnejo in tako nastanejo glinene kroglice, katerih uporaba je zelo priljubljena v vrtnarstvu.

Glinopor glinene kroglice se uporabljajo za dekoracijo na zunanjih in notranjih vrtovih (lončnicah), saj ustvarijo čudovito dekoracijo okoli cvetlic.
kroglice se lahko meša z zemljo, kar pomaga pri drenaži in zračenju tal. Glinene kroglice namreč zadržijo prekomerno vlago (in s tem ščitijo korenine pred plesnijo) in jo sprostijo, ko je to potrebno.

Glinopor se uporablja tudi za hidroponično gojenje rastlin, služi kot odličen medij, ki nudi rastlinam (koreninam) oporo, poleg tega pa zadržuje vlago in nudi koreninam dovolj veliko zračnost.

Kamena volna

Kamena volna, je vlaknat material, ki ga pridobivajo s taljenjem kamenin. Kocke so ovite v belo polietilensko folijo, ki koreninam preprečuje rast izven kocke in jih usmerja navzdol. Ko rastline razvijejo močne korenine in 4-6 pravih močnih listov, jih skupaj s kameno kocko postavimo na gojitvene plošče iz kamene volne, ki so tudi ovite v belo polietilensko folijo. Ta preprečuje izhlapevanje vode iz plošč, vzdržuje večjo čistočo in s tem zmanjša razvoj alg, poveča se odboj svetlobe in s tem zmanjša pregrevanje substrata. Na zgornji ploskvi gojitvenih plošč izrežemo odprtine velikosti 10 cm x 10 cm in na njih postavimo kocke z rastlino ter priključimo kapljični sistem s cevkami do posamezne rastline. V ploščo naredimo 2-3 stranske drenažne vreze, da lahko odvečna hranilna raztopina odteka v zbirno posodo.

Perlit

Je visoko kakovostni dodatek iz čiste mineralne (vulkanske) kamenine in je ekološko popolnoma sprejemljiv. Ima podobno posebnost kot glinene kroglice, je zelo porozen in lahek in se kot mineralna komponenta uporablja pri zemlji in kokosu za izboljšanje teksture, preskrbe z zrakom in vodo.
Dodana količina je v razmerju med 10 % in 40 odvisno od ostalih dodatkov.

Izboljšuje strukturo substrata in pripomore k hitri namočitvi presušenega substrata.

Ima visoko možnost zadrževanja vlage do 50 %. Zato pripomore k ugodnim zračnim in vlažnostnim pogojem za rast rastlin.

Ima pH vrednost okrog 7 in je popolnoma brez kakršnihkoli soli. Je kemično nevtralen in zmanjšuje vsebnost soli.

Podlaga za rast

Iz širokega razpona, ki je na voljo na trgu, izbiramo vrsto substrata, ki je najbolj primeren za naše potrebe in popolnoma služijo kot rastni medij za naše rastline.

Zemlja

Zemlja je univerzalni substrat, ki se uporablja za vse vegetacije. Je najpogosteje uporabljen rastni medij od izuma kmetijstva. Danes na trgu dobimo že različne mešanice zamelje prilagojene posameznim rastlinam. Razlikujejo se po strukturi, sestavi, lastnosti, pH…

Velika večina substratov, vsebujejo mešanico svetle in črne šote, lubje in humus. Na trgu so tudi substrati, ki že vsebujejo hranila, ki se počasi sproščajo in so rastlinam na voljo takrat, ko jih potrebujejo. Vsaka blagovna znamka ima svojo formulo za posamezne rastline. Substratom so lahko dodana tudi druga sredstva, ki zadržujejo vodo, rahljajo substrat in na druge načine pomagajo rastlinam, da uspešno rastejo.

Za gojenje v zaprtih prostorih v posodah na m² je število loncev odvisna od željene velikosti rastlin in načina gojenja. Če želimo gojiti nekaj večjih rastlin, recimo 4, priporočamo velikost lonca od 15 do 20 litrov.

Z povečavo števila rastlin na m² postopno zmanjšujemo kapaciteto posod. Na primer, z okoli 12 rastlinami na kvadratni meter uporabljamo 10 ali 11L posode.

Povzetek števila rastlin in prostornine lonca na m2

4 rastline na m2 = 20L končnega lonca
12 rastlin na m2 = 10 ali 11L končnega lonca
16 rastlin na m2 = 7L končnega lonca
20 rastlin na m2 = 3,5 L končnega lonca