Temperatura je ključni dejavnik pri rasti in razvoju rastlin. Skupaj z ravnjo svetlobe, ogljikovim dioksidom, vlago v zraku, vodo in hranili, temperatura vpliva na rast rastlin in ne nazadnje tudi na pridelek. Vsi ti dejavniki morajo biti uravnoteženi. Temperatura vpliva na rastlino kratkoročno in tudi dolgoročno.

Razlike med temperaturo zraka in temperaturo rastline

Večina bioloških procesov se bo pospešila pri višjih temperaturah, kar lahko ima pozitivne in negativne učinke. Ena od prednosti je, v večini primerov, na primer hitrejša rast plodu. Vendar je učinek posledičnega čezmernega dihanja negativen, saj je zaradi njega za razvoj plodu na voljo manj energije, plodovi pa bodo manjši. Nekateri učinki so kratkoročni, drugi pa dolgoročni. Temperatura na primer takoj vpliva na absorpcijsko ravnotežje rastline. Začetek cvetenja po drugi strani določa podnebje v veliko daljšem časovnem obdobju.

Temperatura rastline in temperatura zraka nista enaki, saj se rastline lahko ohlajajo z izhlapevanjem in segrevajo s pomočjo sevanja. Rastline poskušajo doseči svojo optimalno temperaturo, pri tem pa je pomembno tudi ravnotežje med temperaturo zraka, relativno vlažnostjo in svetlobo. Če so ravni svetlobe visoke, se bo rastlina segrela, kar bo povzročilo razliko med temperaturo rastline in temperaturo zraka. Da se ohladi, mora rastlina povečati svojo stopnjo transpiracije. Stopnja transpiracije je razen od temperature odvisna tudi od okoljskih pogojev, kot so svetloba, ravni CO₂ v ozračju in relativne vlažnosti, pa tudi od vrste rastline.

Rastline so sestavljene iz različnih delov, ki vsi različno reagirajo na temperaturo. Temperatura plodov je tesno povezana s temperaturo zraka – ko ta naraste, naraste tudi temperatura plodov in obratno. Temperatura plodu bo nihala manj od temperature zraka in za rast ali padec bo potrebnega več časa (včasih tudi do nekaj ur več). Temperatura cvetov je, nasprotno, višja od temperature zraka ali temperature listov, cvetni listi pa transpirirajo precej počasneje kot listi rastline. Temperatura na vrhu krošnje rastline bolj niha kot tista na njenem dnu. Vrh se bodo lažje segrel s sevanjem in bo imel zato višjo temperaturo kot zrak, kadar je raven svetlobe visoka.

Filtri so lahko nameščeni v obdelovalnem prostoru ali zunaj njega in se jih uporablja za prečiščevanje zraka, ki ga sesamo v prostor ali izpuščamo iz prostora. Filter se namesti na ventilacijski sistem preko prirobnice ter postavi v vodoravni položaj.

Uporablja se ga vsakokrat, ko je potrebno čiščenje zraka s 99,9 % učinkom odstranjevanja vonjav in neželenih organizmov, ki nastajajo v zraku.

Najvišja temperatura zraka, pri kateri je še varno oz. priporočljivo uporabljati filter, je 80 °C, najvišja vlaga pa 70 % (pri višjem odstotku vlažnosti se vodne molekule pričnejo nalagati na pore v strukturi oglenih peletov in počasi načenjajo življenjsko dobo filtra).

Življenjsko dobo filtra določa gostota onesnaženih delcev v zraku, relativna vlažnost in količina prečiščenega zraka.

Z vsesavanjem zraka skozi ogleni filter lahko filtri uporabijo največ površine oglenega vložka za prečiščevanje zraka, saj se umazanija in smeti nabirajo na zunanjem delu, preden dosežejo vložek z ogljem. Dodatna prednost pri vsesavanju zraka preko filtra je, da bo v ventilacijski sistem prišel prečiščen zrak brez smeti, umazanije in ostalih delcev, ki nastajajo v zraku, ki bi se lahko pričvrstile na vetrnico ali druge dele ventilacijskega sistema ter povzročile zračni upor.

Z ventilacijo in prezračevanjem simuliramo naravne pogoje. To dosežemo z dovodom in odvodom zraka, s postavitvijo ventilatorjev.

Za fotosintezo sta potrebna svetloba in CO2. Za zagotavljanje zadostne količine CO2, mora biti prostor dobro prezračevan. Pomemben je vhod svežega zraka, prav tako pa tudi izhod porabljenega CO2.

S prezračevanjem preprečujemo nastanek plesni, gnilobe, pepelovke, ščiti pred raznimi škodljivci kot so pršice, pajkci, uši…,rastlina krepimo stebla. Z prezračevanjem uravnavamo toploto in vlago v gojišču.

Ventilacija mora v gojitvenem prostoru najmanj 50x zamenjati zrak v eni uri. Za izbiro pravilnega ventilatorja se izračuna volumen prostora in pomnoži z 50. Pri tem je treba upoštevati, da vsaka ovira (filter vonjav, valovita cev) zmanjša pretok zraka za 5%.

Primer: Gojitveni prostor 120cm (š), 120cm (g), 200cm (v). 120 x 120 x 200 = 2.88m³. Pomnožimo 2.88 x 50 = 144 uporabili bomo ventilator cca150m³ in filter cca 190m³ pretoka.